ROMUNIJA 2009

25.08.2009

SREČANJE STARIH PRIJATELJEV – ROMUNIJA 2009

Že ob obisku Romunije lani sem se odločil, to deželo bom se obiskal.

Skupinska slika vseh udeleženih v zapisu o potovanju po Romuniji

Kolega Ivan in Samo sta lani obiskala Sibirijo, tam leži največje jezero in zaloga sladke vode na svetu Bajkalsko jezero. Na poti sta spoznala tudi nekaj motoristov iz Rusije. Dogovorili so se, da se letos srečajo na »pol« poti in sicer v mestu Sibiu v Romuniji. Tam se je odvijala enduro dirka RED BULL ROMANIACS 2009 – SIBIU ROMANIA. Meni je še od lani ostala želja prevoziti gorski prelaz Fagaras, ker je bil lani v začetku junija zaradi snega se neprehoden. Zato smo se odločili, da se vrnemo domov po »južni« varianti preko Djerdapa in Beograda v Srbiji.

1. dan četrtek (13.8.209)

Potovanje začnemo v Celju ob 16 uri, pred tem pa še preverimo motorje, in popijemo kavico. Odločili smo se za pot proti Ptuju preko mejnega prehoda Zavrč na Hrvaško, potem pa po dravski magistrali do Virovitice in nato do mesta Barcs na Madžarskem.

Tam je možno na kopališču ob Dravi tudi prenočiti v šotoru. Prevozili smo 230km del po Hrvaški po zelo močnem nalivu. Deževalo je tudi ponoči, vendar nas je zjutraj pozdravilo sonce.

2. dan petek (14.8.2009)

Glede na oddaljenost mesta Sibiu približno 630 km se odločimo, da Madžarsko in Romunijo do mesta Sibiu prevozimo v enem dnevu. Tam sta kolega Ivan in Samo tudi pričakovala srečanje z Olegom, Ano in Sašem, ki bodo pripotovali iz Moskve. Pot nas je vodila preko mesta Pecs in Szeged do mejnega prehoda z Romunijo. Od tam pa do mesta Arad in nato naprej do mesta Sebes in proti končnem cilju Sibiu.

Stvari pa niso potekale povsem po naših načrtih. Moj BMW »sveta krava« se je tik pred krajem Kristian odločil za nezaslužen »počitek«. Ustavil se je kot ura ob najbolj neprimernem trenutku. Najprej premišljujem kaj storiti. Ivan in Samo seveda nista opazila, da sem se zaustavil (vozil sem zadnji). Pokličem ju po telefonu, vendar se zaradi vožnje nista odzvala. Odločim se, da bom »benkota« spravil iz ceste na kakšno zaprto dvorišče. Pozvonim pri prvih vratih in čakam. Odpre gospa in že po nekaj trenutkih mi je jasno, da se bomo pogovarjali na roke. Govori in razume samo romunsko, nič angleško ali nemško. Vseeno se potrudi in razume moj problem povabi me, da postavim motor na dvorišče in počakam na kolege, da me poberejo. Ker še nismo imeli niti prave namestitve se celo dogovorimo, da lahko, če želimo prespimo pri njih. Končno klic telefona, takoj razložim, da zaustavitev ni načrtovana ampak se je tako odločil »benko«. Povem jima se, da sem se dogovoril za prenočitev. V času ko čakam Ivana in Samota se posvetim motorju. Takoj mi je jasno, da je nekaj narobe s črpalko za gorivo. Takoj po servisu na 50kkm je postala precej bolj glasna kot je normalno. Odločim se, da bom zjutraj, ko bo svetlo skušal zadevo podrobneje pregledati seveda ob pomoči Sama in Ivana. Kasneje zvečer so se nam javili tudi Oleg, Ana in Aleksander.

3. dan sobota (15.8.2009)

Zjutraj sem snel oba sedeža in rezervoar ter odvil pokrov na katerega je nameščena črpalka in filter. Po daljšem poizkušanju, čiščenju in merjenju črpalke je na veselje vseh prisotnih posebej se mene oživela. Priključili smo jo na dolge kable in potopili v posodo z bencinom “don`t do this at home kids” ter prečrpali za test nekaj bencina. Potem pa sestavili vse skupaj nazaj. Takoj, ko sem dal kontakt je črpalka zabrenčala s svojim glasnim zzzzzziiiip in po pritisku na gumb za start je “benko” zadovoljno zapredel. HEUREKA!!

Prvi test je bila vožnja do mesta Sibiu, kjer se je odvijal prolog ze prej omenjene enduro dirke RED BULL ROMANIACS 2009 – SIBIU ROMANIA.

4. dan nedelja (16.8.2009)

Glede na prelepo vreme in tudi željo, da prevozimo prelaz Transfagarasan se zjutraj poslovimo od naših prijetnih domačinov Silvia in Nine ter se odpravimo proti mestu Fagaras in proti gorskem prelazu. Tudi “ruski” del ekipe se je odločil, da z nami prevozi  ta prelaz, saj so namenjeni na črnomorsko obalo v Bolgariji.

Najbolj zanimiv dogodek, se je zgodil na južni strani prelaza, kjer je medvedka pripeljala svoj naraščaj na kosilo tik ob cesto. Seveda so bili glavna atrakcija vendar se ob slikanju redkega in zanimivega prizora niti nismo zavedali, da bi stvar lahko postala resna, če bi mama “meda” začutila, da je naraščaj ogrožen.

Po obvezni zaustavitvi na jezeru Vidranu HE se odpravimo naprej do mesta Pitesti, kjer smo se ločili od “Ruskega dela”. Oleg, Ana in Saš so se odpravili proti Bolgariji,mi pa preko mesta Craiova proti jezu Djerdap, kjer smo prečkali Donavo in seveda tudi mejo z Srbijo.

Proti večeru smo pred Donjim Milanovcem ob Donavi našli penzion Markovič, kjer smo tudi prenočili. Pred tem pa klasična pojedina “pečenje sa žara” in Jelen pivo.

5. dan ponedeljek (17.8.2009)

Zjutraj pa zopet vsak po svoje. Samo in Lea sta se odpravila proti Črni Gori, Ivan in jaz pa ob Donavi preko Požarevca do avtoceste in nato preko Beograda po avtocesti proti domu.

Vsega skupaj se je nabralo približno 2200 zanimivih in tudi razburljivih kilometrov. …….